Morda ne veste, da mnogi ljudje ne dobijo dovolj 7 ključnih hranil.

Hranila, kot sta železo in kalcij, so bistvena za zdravje krvi in ​​kosti. Vendar pa nova študija kaže, da več kot polovica svetovnega prebivalstva ne dobi dovolj teh in petih drugih hranil, ki so prav tako ključnega pomena za zdravje ljudi.

Študija, objavljena v reviji The Lancet Global Health 29. avgusta, je pokazala, da več kot 5 milijard ljudi ne zaužije dovolj joda, vitamina E ali kalcija. Več kot 4 milijarde ljudi zaužije premalo železa, riboflavina, folata in vitamina C.

»Naša študija je velik korak naprej,« je v izjavi za javnost dejal soavtor študije Christopher Free, dr., raziskovalni sodelavec na Inštitutu za morske znanosti Univerze v Kaliforniji, Santa Barbara, in na Šoli za okoljske znanosti in management Bren. Free je tudi strokovnjak za prehrano ljudi.

Free je dodal: »To ni le zato, ker zagotavlja prve ocene nezadostnega vnosa mikrohranil za 34 starostnih in spolnih skupin v skoraj vsaki državi, ampak tudi zato, ker te metode in rezultate omogoča enostavno dostopnost raziskovalcem in strokovnjakom.«

Glede na novo študijo so pretekle študije ocenile pomanjkanje mikrohranil ali nezadostno razpoložljivost živil, ki vsebujejo ta hranila, po vsem svetu, vendar ni bilo nobenih globalnih ocen vnosa na podlagi potreb po hranilih.

Zaradi teh razlogov je raziskovalna skupina ocenila razširjenost nezadostnega vnosa 15 mikrohranil v 185 državah, kar predstavlja 99,3 % prebivalstva. Do tega zaključka so prišli z modeliranjem – z uporabo »globalno usklajenega nabora prehranskih potreb, specifičnih za starost in spol«, na podatke iz globalne baze podatkov o prehrani iz leta 2018, ki zagotavlja fotografije na podlagi individualnih anket, anket gospodinjstev in nacionalnih podatkov o prehrani. Vhodna ocena.

Avtorji so odkrili tudi razlike med moškimi in ženskami. Ženske pogosteje kot moški zaužijejo premalo joda, vitamina B12, železa in selena. Moški pa ne dobijo dovolj magnezija, cinka, tiamina, niacina ter vitaminov A, B6 in C.
Očitne so tudi regionalne razlike. Nezadosten vnos riboflavina, folata, vitaminov B6 in B12 je še posebej hud v Indiji, medtem ko je vnos kalcija najhujši v Južni in Vzhodni Aziji, podsaharski Afriki in Pacifiku.

»Ti rezultati so zaskrbljujoči,« je v sporočilu za javnost dejal soavtor študije Ty Beal, višji tehnični specialist pri Globalnem zavezništvu za izboljšano prehrano v Švici. »Večina ljudi – celo bolj kot se je prej mislilo, v vseh regijah in državah z vsemi ravnmi dohodka – ne zaužije dovolj več esencialnih mikrohranil. Te vrzeli škodujejo zdravju in omejujejo globalni človeški potencial.«

Dr. Lauren Sastre, docentka prehranskih znanosti in direktorica programa Farm to Clinic na Univerzi East Carolina v Severni Karolini, je po elektronski pošti sporočila, da so ugotovitve sicer edinstvene, vendar skladne z drugimi, manjšimi študijami, specifičnimi za posamezne države. Ugotovitve so bile skozi leta dosledne.

"To je dragocena študija," je dodal Sastre, ki ni bil vključen v študijo.

Ocenjevanje globalnih težav s prehranjevalnimi navadami

Ta študija ima več pomembnih omejitev. Prvič, ker študija ni vključevala vnosa prehranskih dopolnil in obogatene hrane, ki bi teoretično lahko pri nekaterih ljudeh povečali vnos določenih hranil, so nekatere pomanjkljivosti, ugotovljene v študiji, naslednje: V resničnem življenju morda ni tako resno.

Vendar pa podatki Otroškega sklada Združenih narodov kažejo, da 89 % ljudi po vsem svetu uživa jodirano sol. »Tako je jod morda edino hranilo, katerega neustrezen vnos s hrano je močno precenjen.«

»Moja edina kritika je, da so prezrli kalij, ker ni standardov,« je dejal Sastre. »Američani zagotovo zaužijemo (priporočeni dnevni vnos) kalija, vendar ga večina ljudi ne zaužije dovolj. In to je treba uravnotežiti z natrijem. Nekateri ljudje zaužijejo preveč natrija in ne zaužijo dovolj kalija, ki je ključnega pomena za krvni tlak (in) zdravje srca.«

Poleg tega so raziskovalci povedali, da je na voljo le malo popolnejših informacij o individualnem prehranskem vnosu po vsem svetu, zlasti nabori podatkov, ki so nacionalno reprezentativni ali vključujejo vnos v več kot dveh dneh. To pomanjkanje omejuje sposobnost raziskovalcev, da potrdijo svoje modelne ocene.

Čeprav je ekipa izmerila nezadosten vnos, ni podatkov o tem, ali to vodi do prehranskih pomanjkanj, ki bi jih moral zdravnik ali nutricionist diagnosticirati na podlagi krvnih preiskav in/ali simptomov.

Bolj hranljiva prehrana

Nutricionisti in zdravniki vam lahko pomagajo ugotoviti, ali zaužijete dovolj določenih vitaminov ali mineralov oziroma ali se s krvnimi preiskavami dokaže njihovo pomanjkanje.

»Mikrohranila igrajo ključno vlogo pri delovanju celic, imunosti (in) presnovi,« je dejal Sastre. »Vendar ne jemo sadja, zelenjave, oreščkov, semen, polnozrnatih žit – od koder ta živila prihajajo. Upoštevati moramo priporočilo Ameriškega združenja za srce: 'Jejte mavrico'.«

Tukaj je seznam pomena sedmih hranil z najnižjim svetovnim vnosom in nekaj živil, v katerih so bogata:

1. Kalcij
● Pomembno za močne kosti in splošno zdravje
● Najdemo ga v mlečnih izdelkih in obogatenih nadomestkih soje, mandljev ali riža; temno listnati zeleni zelenjavi; tofuju; sardinah; lososu; tahiniju; obogatenem pomarančnem ali grenivkinem soku

2. Folna kislina

● Pomemben za tvorbo rdečih krvničk ter rast in delovanje celic, zlasti med nosečnostjo
● Vsebuje ga temno zelena zelenjava, fižol, grah, leča in obogatena žita, kot so kruh, testenine, riž in kosmiči

3. Jod

● Pomembno za delovanje ščitnice ter razvoj kosti in možganov
● Najdemo ga v ribah, morskih algah, kozicah, mlečnih izdelkih, jajcih in jodirani soli

4. Železo

● Bistvenega pomena za dovajanje kisika v telo ter za rast in razvoj
● Najdemo ga v ostrigah, raci, govedini, sardinah, raku, jagnjetini, obogatenih žitih, špinači, artičokah, fižolu, leči, temno listnati zelenjavi in ​​krompirju

5. Magnezij

● Pomemben za delovanje mišic in živcev, krvni sladkor, krvni tlak ter proizvodnjo beljakovin, kosti in DNK
● Najdemo ga v stročnicah, oreščkih, semenih, polnozrnatih žitih, zeleni listnati zelenjavi in ​​obogatenih žitih

6. Niacin

● Pomemben za živčni in prebavni sistem
● Najdemo ga v govedini, piščancu, paradižnikovi omaki, puranu, rjavem rižu, bučnih semenih, lososu in obogatenih žitih

7. Riboflavin

● Pomembno za presnovo energije iz hrane, imunski sistem ter zdravo kožo in lase
● Najdemo v jajcih, mlečnih izdelkih, mesu, žitih in zeleni zelenjavi

Čeprav lahko iz hrane dobimo veliko hranil, je količina pridobljenih hranil zelo majhna in nezadostna za zadovoljevanje zdravstvenih potreb ljudi, zato mnogi ljudje svojo pozornost usmerjajo vprehranska dopolnila.

Nekateri ljudje pa imajo vprašanje: Ali morajo jemati prehranska dopolnila, da bi se dobro prehranjevali?

Veliki filozof Hegel je nekoč dejal, da je »obstoj razumen«, in enako velja za prehranska dopolnila. Obstoj ima svojo vlogo in vrednost. Če je prehrana nerazumna in pride do prehranskega neravnovesja, so lahko prehranska dopolnila močno dopolnilo slabi prehranski strukturi. Številna prehranska dopolnila so veliko prispevala k ohranjanju telesnega zdravja. Vitamin D in kalcij lahko na primer spodbujata zdravje kosti in preprečujeta osteoporozo; folna kislina pa lahko učinkovito preprečuje okvare nevralne cevi ploda.

Morda se sprašujete: »Zdaj, ko nam ne primanjkuje hrane in pijače, kako nam lahko primanjkuje hranil?« Tukaj morda podcenjujete konotacijo podhranjenosti. Premalo uživanja hrane (imenovano prehranska pomanjkljivost) lahko vodi do podhranjenosti, prav tako pa lahko do podhranjenosti vodi tudi preveč uživanja hrane (znano kot prehransko neravnovesje) in izbirčnost pri hrani (znana kot prehransko neravnovesje).

Ustrezni podatki kažejo, da prebivalci v prehrani zaužijejo zadosten vnos treh glavnih hranil: beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, vendar še vedno prisotno pomanjkanje nekaterih hranil, kot so kalcij, železo, vitamin A in vitamin D. Stopnja podhranjenosti pri odraslih je 6,0 %, stopnja anemije pri prebivalcih, starih 6 let in več, pa 9,7 %. Stopnja anemije pri otrocih, starih od 6 do 11 let, in nosečnicah je 5,0 % oziroma 17,2 %.

Zato je jemanje prehranskih dopolnil v razumnih odmerkih glede na lastne potrebe na podlagi uravnotežene prehrane dragoceno pri preprečevanju in zdravljenju podhranjenosti, zato jih ne zavračajte slepo. Vendar se ne zanašajte preveč na prehranska dopolnila, saj trenutno nobeno prehransko dopolnilo ne more popolnoma odkriti in zapolniti vrzeli v slabi prehranski strukturi. Za navadne ljudi je razumna in uravnotežena prehrana vedno najpomembnejša.